Kakšna je pravilna prehranska piramida

Najbolje je, da se dietam in hitremu hujšanju odrečete, odločite pa se za temeljito spremembo prehranjevanja in življenjskega sloga, pa boste do poletja zagotovo veliko bolj vitki in vitalni.

Med ljudmi še vedno vlada zmotno prepričanje, da so maščobe glavni krivec za kopičenje odvečnih telesnih maščob. Prehranska piramida, ki že več kot dvajset let predstavlja vodilo pri smernicah zdrave prehrane, je sestavljena iz petih skupin živil: žitarice, žitni izdelki in krompir, sledita sadje in zelenjava, mleko in mlečni izdelki, meso in ribe ter maščobe in sladkorji. Dnevno naj bi zaužili največ žitaric, medtem ko naj bi se maščob skoraj izogibali.

Sodobni nutricionisti pa so oblikovali novo prehransko piramido, ki obsega šest skupin živil: vodo, zelenjavo, maščobe, sadje in žitarice, meso in ribe ter sladkor. Na prvo mesto piramida postavlja hidracijo telesa, torej vodo, katere naj bi človek zaužil 2l do 2,5l dnevno. Tudi ob zdravi prehrani namreč telo brez pravilne hidracije ne deluje optimalno. Vodi sledi zelenjava, ki je bogata z vlakninami, vitamini in minerali, tej pa maščobe. Tu govorimo predvsem o nenasičenih maščobah, ki jih najdemo v hladno stiskanih oljih, oreščkih in semenih, avokadu in mastnih ribah. V zmernih količinah so za naš organizem koristne tudi nasičene maščobe, ki so predvsem živalskega izvora, najdemo pa jih v mastnem mesu, polnomastnih mlečnih izdelkih ter v kokosovem in palmovem olju. Izogibati pa se je potrebno hidrogeniranim maščobam, kot je margarina, in hidrogeniranim oljem.

prehranska piramida 050114

Sledijo žitarice in sadje, ki jih je treba uživati zmerno, saj prevelik vnos povzroča ‘trebušno debelost’ (kopičenje odvečnih telesnih maščob okrog pasu). Meso je problematično predvsem z vidika nasičenih maščob ter reje na farmah, kar pomeni hranjenje z umetnimi krmili ter dodajanje hormonov za hitrejšo rast. Ostane še sladkor, ki je glavni krivec za marsikatero sodobno bolezen, poleg tega pa povzroča tudi hudo zasvojenost. Ko zaužijemo ogljikove hidrate, se ti spremenijo v glukozo. Ta predstavlja osnovno obliko sladkorja v krvi, ki ga naše telo potrebuje za energijo. Z naraščanjem koncentracije krvnega sladkorja se aktivira inzulin, to je hormon, ki uravnava krvni sladkor. Inzulin nekaj glukoze pretvori v glikogen, ki se shranjuje v mišicah in jetrih. Glikogen je ogljikov hidrat, ki ga telo izkorišča za energijo. Če v krvi ostane še kaj glukozepo tem, ko so glikogenske zaloge polne, jo inzulin spremeni v maščobno tkivo. Inzulin je zelo učinkovit hormon, problem se pojavi, ker je naše telo razvito za presnavljanje naravne hrane, kar pa enostavni sladkorji niso. Zato nam predelana hrana povzroča preglavice. Kaj storiti? Odpovedati se je potrebno sladkarijam, konzervirani hrani (ki vsebuje velike količine sladkorja) ter izdelkom iz bele moke. Jejmo polnozrnata žita, testenine in kruh.

Pravi polnozrnat kruh prepoznamo po tem, da ni rahel in mehak, pač pa gost in dokaj zbit. Najbolj priporočljivo je kruh peči doma, vložiti nekaj evrov v dober avtomat za peko kruha ter moko kupiti v mlinu. Takšen kruh je bistveno bolj zdrav, okusnejši in tudi cenejši. Poleg polnozrnatih žitaric v prehrano vključimo več maščob (z izjemo hidrogeniranih), ki nas tudi nasitijo za dlje časa. Hrano pecimo v pečici, na žaru ali na kokosovi maščobi, za solatne prelive pa uporabljajmo olivno, laneno ali katero drugo hladno stiskano olje. Seveda ne pozabimo pa veliko porcijo zelenjave ter sadje za malico. Priporočljivo je zaužiti tudi nekaj mesa, iz katerega dobimo beljakovine, vendar pa ga ni treba jesti vsak dan. In ne pozabite na vodo, saj jo telo potrebuje za presnovo maščob.

Naj vas ne skrbi, da brez sladkorja ne boste zmogli. Najbrž boste prvih nekaj dni slabe volje, omotični, brez energije in z glavobolom. Vendar že kmalu sladkorja sploh ne boste več pogrešal!

 

Še nekaj o zdravi prehrani in hujšanju: