Samojed

Pregled glavnih značilnosti

• Velikost: med 50 in 55 cm
• Teža: od 20 do 30 kg
• Življenjska doba: 12 do 16 let
• Dlaka je gosta in dvojna – sestavljena iz goste podlanke in daljše krovne dlake.
• So izredno družabni psi, ki se na svojo družino močno navežejo.
• Zaradi svoje prijaznosti niso dobri psi čuvaji.
• Dobro prenašajo nizke in dokaj dobro tudi visoke temperature.
• Živijo lahko v stanovanju ali na dvorišču, paziti je le potrebno, da ne bodo osamljeni.
• Pasma ima značilno lajanje z zelo visoko intonacijo, ki je lahko za sosede zelo moteča.
• Ohranil se jim je lovski nagon, zato lahko preganjajo mačke ali divje živali.
• Ker so jih v preteklosti uporabljali kot vlečne pse, bodo to radi počeli tudi danes.

Zgodovina pasme

Pasma samojed je dobila ime po istoimenskemu nomadskemu ljudstvu Samojedih ali Nedetih, ki so prišli v Sibirijo iz centralne Azije.
Ljudstvo je gojilo svoje pse – samojede, ki so jih uporabljali za varovanje in vodenje čred, vleko sani ter kot pomočnike pri lovu na medvede.
Psi so spali z njimi v šotorih, kjer so jih v mrzlih nočeh greli, še posebej otroke.

Večina modernih samojedov izvira iz psov, ki so jih konec 19. stoletja pripeljali iz Rusije. Od takrat se, po fotografijah sodeč, pasma ni preveč spremenila in po podatkih DNK analize spada med 14 najstarejših pasem psov, ki so ostale skorajda nespremenjene.

Tudi kasneje so samojede veliko uporabljali v vpregah, še posebej v težkih vremenskih pogojih, kot jih imata Arktika in Antarktika.
Samojed je bil kot vodilni pes v Amundsenovi vpregi tako tudi prvo živo bitje, ki je stopilo na južni pol.

Velikost

Samojed je srednje velika, močna in vzdržljiva pasma. Samci tako dosežejo višino med 54 in 60 centimetri, samice pa so visoke od 50 do 56 centimetrov.

Karakter

Samojedi so zelo družabni in prijazni psi, ki so zaradi potrebe po človeški bližini in pozornosti primerni predvsem za družine.
Ljubeznivi in strpni so tako do otrok kot tudi tujcev, zato za čuvaja niso najbolj primerni.

Ker pa gre za pasmo, ki potrebuje človeško družbo in ni rada sama, niso primerni za družine, ki so dalj časa z doma.
Njihova prekomerna odsotnost lahko namreč pri psu povzroči depresijo, prekomerno lajanje ali destruktivno vedenje.

Samojedi so tudi zelo inteligentni in svojeglavi psi, ki razmišljajo povsem samostojno – kot so od njih pričakovali nomadi.
Prav tako gre za dokaj aktivno pasmo, ki potrebuje tek ali daljši dnevni sprehod. Po aktivnosti bodo v stanovanju mirni, zato so primerni tudi za notranje bivanje.

Kljub temu, pa jim bo ogrevano dvorišče bolj po godu, saj bodo tako lahko tekali naokrog.
Zunanje nizke temperature mu ne predstavljajo problema, saj se ob takem vremenu najbolje počutijo.

Težje pa se spopadajo z vročino, čeprav le-to zaradi bele dlake prenašajo boljše od ostalih arktičnih in dolgodlakih pasem.

Zdravje

Gre za razmeroma zdravo pasmo, ki nima nobenih značilnih prirojenih bolezni.
Kljub temu pa se pri samojedih pogosteje pojavljajo displazija kolkov, gluhost in težave z očmi, kot je recimo progresivna atrofija mrežnice ali pa genska okvara oči, značilna predvsem za samice in lahko povzroči delno ali popolno slepoto.

Vzgoja in aktivnosti

Samojedi so zelo inteligentni in svojeglavi psi, ki so sicer učljivi, a zelo hitro izgubijo motivacijo in ne marajo ponavljanja.
Pri njih je ključnega pomena, da jih začnete vzgajati že kot mladičke in z njimi takoj vzpostavite partnerski odnos, ki bo temeljil predvsem na medsebojnemu spoštovanju in ljubezni.

Ker pasma svojemu lastniku rada ugaja, boste z vzpostavitvijo spoštljivega odnosa hitreje prišli do želenih rezultatov.
Prav tako je pri pasmi pomembno, da njihovo šolanje temelji na igri in vsebuje raznolike vaje. S tem ko se bo pes zabaval, bo svojemu lastniku z veseljem prisluhnil in pri učenju dalj časa vztrajal.

Tekom šolanja si lahko pomagate tudi z nagrajevanjem in predvsem s pozitivno motivacijo. Pri vzgoji je prav tako pomembno, da ga že kot mladiča odvadite vleči povodec in preganjati divje živali.

Pasma je tudi zelo energična in aktivna, zato potrebuje vsaj en daljši sprehod dnevno. Poleg tega obožujejo tek, igre z družino ali treninge z lastnikom. Ker je pasma na svojega lastnika izredno navezana, so raznorazne aktivnosti tako primeren čas, da se lastnik in pes podružita in negujeta svoj odnos. 

Hranjenje

Ker je pasma zelo energična in obožuje raznorazne aktivnosti je pomembno, da psu zagotovite kakovostno pasjo hrano z zadostno količino svežega mesa.
Psa boste tako preskrbeli z visokokakovostnimi proteini, ki spodbujajo krepitev in gradnjo mišic ter tako psu s povečanjem mišične mase omogočajo izvajanje več aktivnosti.
Ker ima pasma tudi zelo gosto in malo daljšo dlako, je pomembno, da uporabitenaravno pasjo hrano, ki bo s pomočjo velike količine svežega mesa in ostalimi naravnimi sestavinami, poskrbela, da bo dlaka ostala zdrava in sijoča

Dlaka in nega

Samojedova dlaka je gosta in sestoji iz podlanke, ki je krajša, mehkejša in zelo gosta, ter iz krovne dlake, ki je daljša, trda in ravna.
Dlaka je okoli vratu daljša kot na drugih delih telesa in še posebej pri samcih tvori obliko grive.
V nasprotnem primeru pa je dlaka na predelu glave in nog nekoliko krajša.

Zaradi goste in dolge dlake je lahko česanje na začetku pravi izziv. Temu opravilu moramo posvetiti kar nekaj časa in pri tem uporabljati primerne kovinske krtače ali glavnike. Krtačimo ga dvakrat tedensko, v obdobju menjanja dlake, pa je to potrebno postoriti vsak dan.
V nasprotnem primeru pa imamo s kopanjem manj težav, saj le-to izvajamo čim bolj poredko, dvakrat na leto bo povsem zadostovalo.

Psi so namreč že sami po sebi zelo čisti, saj jim umazanija, nato ko se posuši, iz dlake odpade kar sama.
Prav tako nimajo telesnega vonja in so tudi zaradi tega primerni za bivanje v stanovanju

Otroci in druge živali

Zaradi svoje ljubeznive narave in potrpežljivosti, so primerni za druženje z otroci.
Z njimi se bodo radi poigrali, pri tem pa ostali nežni in strpni.

Dobro se razumejo tudi z ostalimi domačimi živalmi, od tega še posebej z ostalimi psi, saj so navajeni živeti tropu.
Iz preteklosti jim je prav tako ostal njihov lovski nagon, zaradi česar znajo občasno preganjati mačke ali ostale divje živali.