"Pogajanja so težka, a dosegli smo prvi preboj," je zgodaj zjutraj naznanil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker po srečanju z britansko premierko Thereso May.
Pred 534 dnevi so Britanci glasovali za izstop iz EU. Pred 249 dnevi so nas uradno obvestili, da bodo odšli. Čez 477 dni bodo to dejansko storili. Vedno bom žalosten zaradi tega, a zdaj moramo gledati v prihodnost, je dejal Juncker.
Mayeva je izpostavila, da so bila pogajanja izjemno težka, da je rezultat terjal popuščanja na obeh straneh, da je v britanskem interesu in da pozdravlja perspektivo premika v naslednjo fazo, ko bo govora o trgovini in varnosti.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je kmalu po srečanju Junckerja in Mayeve sporočil, da je voditeljem že poslal predlog osnutka smernic, ki jih bodo sprejeli prihodnji teden.
Tusk predlaga takojšen začetek pogajanj o prehodnem obdobju. Mayeva želi dveletno prehodno obdobje po izstopu iz unije in do sklenitve sporazuma o prihodnjih odnosih, v katerem bi Združeno kraljestvo ostalo del notranjega trga in carinske unije.
To naj bi bilo po Tuskovih besedah mogoče pod določenimi pogoji: da Britanija spoštuje celoten pravni red EU, tudi novo zakonodajo, in proračunske zaveze ter da sprejme sodni nadzor.
Poleg tega Tusk predlaga začetek pogovorov z Britanijo, v katerih naj bi ta pojasnila svojo vizijo prihodnjih odnosov. "Potrebujemo več jasnosti o tem, kako Združeno kraljestvo vidi prihodnje odnose po odhodu," je poudaril Tusk.
Tusk je preboj opisal kot "osebni uspeh" Mayeve ter poudaril, da je ločevanje vselej težko, še veliko težje pa je ločevanje in obenem vzpostavljanje novega odnosa. Opozoril je tudi, da najtežji izziv šele prihaja.
EU in Britanija sta pogajanja razdelili v dve fazi. V prvi fazi, v pogajanjih o ločitvenem dogovoru, sta se odločili, da se osredotočita na tri prednostna vprašanja: pravice državljanov, finančna poravnava in meja na irskem otoku.
Zadosten napredek pri teh treh vprašanjih je pogoj za prehod v drugo fazo pogajanj. Na podlagi današnjega kompromisa komisija ocenjuje, da je dosežen zadosten napredek. Odločitev o tem bodo sicer prihodnji petek sprejeli voditelji članic EU.
Za zdaj je sprejeto skupno poročilo pogajalcev obeh strani, v katerem je opredeljeno, kar je dogovorjeno doslej. Če ga bodo voditelji članic unije prihodnji petek potrdili, bo to skupno poročilo podlaga za ločitveni dogovor.
Končna različica ločitvenega sporazuma mora biti pripravljena do oktobra prihodnje leto. Doseženi dogovor je "dinamičen kompromis", pri katerem ne gre za nikakršne koncesije, je poudaril glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier.
Prva prioriteta so bile pravice okoli 4,5 milijona državljanov - Britancev, ki živijo v preostalih 27 članicah EU, ali državljanov iz preostalih 27 članic EU, ki živijo v Združenem kraljestvu. Temeljni načeli sta bili vzajemnost in nediskriminacija na podlagi državljanstva.
Barnier je izpostavil nekaj konkretnih jamstev za državljane na obeh straneh Rokavskega preliva, na primer vsi državljani, ki so v določeno državo prišli pred izstopom Združenega kraljestva, bodo lahko tam še naprej bivali, delali in študirali kot pred tem.
EU in Združeno kraljestvo priznavata, da je brexit edinstven izziv za irski otok, in izražata odločenost, da se izogneta neprepustni meji. V skladu s kompromisom za zdaj velja, da Severna Irska ohrani skladnost s pravili notranjega trga in carinske unije.
V povezavi s finančno poravnavo so se dogovorili o metodologiji, ki temelji na treh načelih: da nobena članica unije ne bo zaradi brexita plačala več ali prejela manj denarja, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo vse obveznosti, ki izhajajo iz članstva, ter da ne bo Britanija plačala nič več in nič prej, kot bi, če bi bila članica.
Barnier ni govoril o konkretnih številkah, iz urada britanske premierke Therese May pa so sporočili, da naj bi v okviru ločitvenega dogovora Britanija plačala od 40 do 45 milijard evrov. To naj bi vključevalo plačila v proračun EU do leta 2020, preostale obljubljene prispevke in plačila za pokojnine uradnikov EU.
Na vztrajna britanska vprašanja, kje je EU popustila Britaniji, je Barnier naposled le odgovoril, da na primer za zdaj ni vztrajal pri tem, da bi morala Britanija poravnati stroške za selitev evropskih agencij za zdravila in banke iz Londona v Amsterdam in Pariz.
V povezavi s prihodnjimi odnosi je Barnier danes povedal, da si bo EU prizadevala za prostotrgovinski sporazum po vzoru dogovora s Kanado, saj britansko vztrajanje pri izstopu iz notranjega trga in carinske unije pomeni, da alternativ ni.
Odzivi iz Londona so mešani. V vladnih krogih in poslovnem svetu so zadovoljni, kritike pa prihajajo zlasti iz vrst pobudnikov izstopa iz unije.
Irski premier Leo Varadkar je dogovor pozdravil in dosežek označil za "konec začetka".
Odzval se je tudi že slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki je kompromis pozdravil in poudaril, da Slovenija zagovarja tesno sodelovanje z Veliko Britanijo tudi po izstopu iz EU.