Presentation Transcript

1. VELIKA BRITANIJA

2. Osnovni podatki o državi • Uradno ime: Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske • Glavno mesto: London • Velikost: 244 755 km2 • Državni poglavar: kraljica • Šef vlade: premier • Vera: anglikanci 57%, ostali protestanti 12%, katoličani 13%, muslimani 3% • Denarna enota: britanski funt • Jezik: angleščina, ostanki keltskih jezikov

3. ANGLIJA Anglija zavzema 53 % vse površine Združenega kraljestva, vendar pa v njej živi kar 83 % vsega prebivalstva. POKRAJINA IN PODNEBJE: Anglija je majhna dežela in v njej je iz vsake točke do morja manj kot 120 km, toda njene pokrajine so zelo raznovrstne. Najpomembnejša so višavja na zahodu in severu. K njim spada kopasto zaobljeno KAMBRIJSKO GOROVJE z najvišjim vrhom Scaffel Pike in največjim angleškim jezerom WINDERMERE. Na vzhodu so hrbti PENNINSKEGA GOROVJA, ki velja za hrbtenico severne Anglije in tu je še Severnoyorško barje. Na jugozahodu se razprostirajo resave EXMOORA in DARTMOORA, ki pa so zavarovani in vključeni v narodni park. Večino Anglije pa drugače zajema nižavje, in sicer rahlo valovita plastna stopnjevina. Tam se vrstijo dolge verige gričev, recimo apnenčasto gričevje COSTWOLD in kredno gričevje CHILTERN, med njimi pa ležijo široke rodovitne ravnine in kotline.

4. Vodo odvajajo številne reke, med njimi Temza, v Walesu izvirajoči Severn in Trent. Najnižje je območje FENLAND ob zalivu WASH . Velik del te obmorske ravnine so iztrgali morju z obsežnimi zajezitvenimi in osuševalnimi deli. K Angliji spadata tudi SCILLYSKO OTOČJE na skrajnem jugozahodu in otok WIGHT ob južni angleški obali. Uničujoči posegi v naravno življenjsko okolje so doslej že močno ogrozili živalstvo, zato se zdaj angleži načrtno posvečajo ohranjanju ogroženih in redkih živalskih vrst v narodnih parkih in zavarovanih biotopih. Podnebje v Angliji je oceansko. Na zahodu Anglije prevladujejo jugozahodni vetrovi. Zaradi njih je podnebje milo, vendar pa prinašajo tudi veliko dežja, zlasti v višavju. Na suhem severovzhodu pozimi pogosto pihajo severovzhodni vetrovi, zaradi katerih se lahko temperature rahlo znižajo. Predvsem pa je vreme v Angliji zelo spremenljivo.

5. Prebivalstvo Do zadnje 18. stoletja je bila Anglija kmetijska dežela, nato pa so se zaradi industrializacije močno razvila mesta. Zdaj živi v mestnih območjih več kot 9/10 angleškega prebivalstva. Najbolj gosto naseljena območja so London in ustje Temze, zahodni Yorkshire in industrijska mesta severozahoda, severovzhoda in srednje Anglije ob Birminghamu.

6. Gospodarstvo Zdaj je samo še majhen delček angleške delovne sile zaposlen v kmetijstvu.Temelj angleškega gospodarstva sta še vedno trgovina in proizvodne dejavnosti. V zadnjih letih pa nekoč uspešne industrijske panoge počasi propadajo. Zaradi zastarelih strojev in močne konkurence so morali zapreti številne obrate, med njimi tudi jeklarne, ladjedelnice. Težave ima tudi avtomobilska industrija. Na drugi strani pa so se močno razvile sodobne industrijske panoge, ki zaposlujejo le malo delavcev. Močno se razvijajo storitvene dejavnosti kot so npr. upravne službe, bančništvo, trgovina… V Londonu se kar ¾ vseh zaposlenih ukvarja z storitvenimi dejavnostmi. Uvoz: kava, čaj, električne naprave, sadje, zelenjava, metalurški izdelki Izvoz:letalska oprema, stroji, vozila, kemični izdelki, nafta, elektrotehnični izdelki

7. London London so ustanovili Rimljani. Čeprav e majhen, je pomemben za britansko gospodarstvo, saj je središče mednarodnega bančništva, zavarovalništva in trgovanja. Veliki požar l.1666 je uničil skoraj vse središče Londona. Iz pepela se je porodilo novo mesto.

8. WALES Wales zajema 8,5 % vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 % vsega prebivalstva. Uradna jezika sta v Walesu angleščina in valežanščina. Večina Valežanov je ponosna na svoj jezik in prastaro kulturo. Njihova književnost je ena najstarejših v Evropi. Wales slovi po glasbi, zlasti zaradi zborov.

9. Pokrajina in podnebje Pomembno je Kambrijsko gorovje, ki se vleče čez 2/3 Walesa. Pašnike na višavju uporabljajo zlasti za ovčerejo. Nižavja je malo; ravnine ob morju so ozke, nekoliko več nižinskega sveta je po širokih dolinah ob spodnjem toku rek.Severn in Wye sta najdaljši waleški reki; obe seizlivata na jugovzhodu v Bistolski preliv. Anglesey (Mon) je največji waleški otok, med njim in severozahodnim kopnim je ozek Menaiski preliv. Na otočku Holy severozahodno od Mona je Holyhead, pristanišče za trajekte v Dublin. Waleško nižavje ima milo in vlažno podnebje. Padavin je povprečno več kot 2000 mm na leto, v najbolj deževnem območju pa je v nekaterih predelih Snowdonie celo do 5000 mm.

10. Prebivalstvo in gospodarstvo Najbolj razvite so doline, kjer je najbolj razvito rudarstvo. Veliko prebivalcev živi na J v industrijskih mestih. Največ prebivalcev živi v mestih kot so Cardiff, Swansea, Newport. Najbolj gosto naseljeno območje na severu je Wrexham Maelor. Ob obali so le majhna mesta, po višavju pa ni skoraj nobenega naselja. 4/5 Walesa so kmetijske površine, vendar pa se podeželsko prebivalstvo nenehno krči. Wales ima dve pomembni ležišči črnega premoga; Južni Wales, SV. V Walesu izdelajo 1/3 vsega britanskega jekla in nakopljejo ok. 9% britanskega premoga. Hkrati je nastalo v Walesu veliko novih obratov lahke industrije. Je na najboljši poti da se razvije v pomembno središče elektronske industrije.

11. ŠKOTSKA Škotska je najredkeje poseljeni del Velike Britanije. Na 32% skupne površine živi le 9% prebivalcev. Najmanj prebivalcev je v Višavju (Highlands) in na otokih. Ljudje govorijo še stari keltski jezik, škotsko geltščino, in njihovi običaji so tesno povezani z dolgotrajnim bojevanjem Škotske za neodvisnost. Takšen pomen ima tudi njihova zvestoba klanom in kiltu. Močna narodna ozaveščenost in velik odpor do londonskega parlamenta, sta marsikatera Škota spodbudila k podpiranju škotskega narodnjaštva.

12. Pokrajina in podnebje Na Škotskem so tri velike pokrajinske enote: Višavje in otoki, srednješkotsko nižavje ter južnoškotsko gričevje. Globoka dolina Glen More deli višavje na Severnoškotsko višavje in Grampaisko gorovje. Med jezeri je tudi znameniti Ness. Po Višavju je posejanih veliko jezer. Za južnoškotsko gričevje so značilne resave, barja in travnate planjave. Zaradi lege daleč na severu je na Škotskem nasploh hladneje kot v drugih delih kraljestva, toda zaradi vplivov Zalivskega toka je podnebje vendarle še milo. Največ padavin je v zahodnih delih hribovja.

13. Prebivalstvi in gospodarstvo Kakor po vsem Združenem kraljestvu se tudi tu prebivalstvo nenehno seli s podeželja, zlasti z Višavja in otokov, na mestna območja. Približno ¾ Škotov živijo v srednješkotskem nižavju. Tam sta se razvili mesti Edinburgh in Glasgow, pomembni pa sta tudi naftni in ribiški pristanišči Aberdeen in Dundee. Zaradi propadanja premogovništva, ladjedelništva in jeklarstva se je povečalo izseljevanje Škotov v druge predele dežele in Anglijo, v sedemdesetih pa se je izseljevanje zopet zmanjšalo zaradi odpiranja črpališč nafte in zemeljskega plina V Severnem morju. Takrat so se odprle nove možnosti za zaposlovanje, nastali so tudi novi industrijski obrati, predvsem kemične tovarne, razvijati sta se začela trgovina in denarništvo. Seveda pa so stare industrijske panoge v srednješkotskem nižavju še naprej propadale in s tem sprožilo razvoj lahke in elektronske industrije. Turizem je predvsem razširjen zaradi pokrajinskih lepot in privlačne prireditve npr. edinburški festival. Za šport so najbolj navdušeni za golf, nogomet ter rugby.

14. SEVERNA IRSKA Provinca Severne Irska zajema severovzhodni del otoka Irske in meji z Republiko Irsko. Obsega 14 139 km2 in je aprila 2001 imela 1.685.267 prebivalcev. Pokrajina zajema 1/6 otoka, v njej pa živi 1/6 vseh otočanov. 2/3 prebivalstva sta protestantski, 1/3 pa rimskokatoliška. Zaostreni verski razločki so povod za nemire in krvave dogodke, ki dogajajo od ustanovitve pokrajine l. 1920. Leta 1920 so Britanci sprejeli zakon , ki je Severno Irsko ločil od preostale Irske , in zagotovil šestim severnim grofijam pravico do samouprave. Drugih 26 grofij pa je sedaj Republika Irska. Od leta 1969 se nasilje v Severni Irski nenehno stopnjuje. Vanjo so prišle pomirjevalne enote, sestavljene iz britanskih vojakov. Zaradi položaja, ki je podoben državljanski vojni, je upravljanje pokrajine prevzel neposredno parlament Združenega kraljestva v Londonu. Porast terorističnih napadov Irske republikanske vojske (IRA) je izzval nasilje protestantskih oboroženih paravojaških enot.

15. Pokrajina in podnebje Na skalnati severnoirski obali je polno ozkih morskih zalivov in prelepih rokavov. Poglavitna znamenitost Severne Irske je rt Giant´s Causeway nekaj kilometrov SV od Portrusha, sestavljen iz tisoče bazaltnih stebrov.Severna Irska je valovit, deloma močvirnat ravnik z nešteto jezeri. Neagh je največje jezero na Britanskem otočju in meri kar 396 km2. Severnoirsko obrobno višavje sestavljajo tri skupine. Največja je Antrimska planota na SV, na drugi strani reke Bann se razprostira Sperinnško hribovje, na JV pa je Mournsko hribovje z najvišjim vrhom Slieve Donard. Podnebje je milo in vlažno. Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu in vetrovi, ki vejejo prek Zalivskega toka, ogrevajo obalo.

16. Prebivalstvo in gospodarstvo Večina prebivalcev je škotskega ali angleškega rodu. Kljub nenehnemu preseljevanju v mesta, živi na podeželju še kakšna ½ prebivalstva. Zaradi propadanja ladjedelništva in tkalstva, se je po letu 1950 občutno zmanjšalo število delovnih mest. Sestava industrije se je močno spremenila in del brezposelnih se lahko zaposli v novih strojnih, kemičnih in elektrotehničnih tovarnah.Toda razvoj novih panog ovira terorizem. Kljub terorizmu se je razvil tudi turizem. Belfast je glavno mesto pokrajine, je hkrati tudi pomembno morsko pristanišče.