NASVET

Kaj storiti, če ne veste, ali ste norice že preboleli

Norice pri otrocih običajno potekajo blago, simptomi so veliko hujši pri odraslih.
Fotografija:  FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
 FOTO: Getty Images

Mnogi ljudi v odrasli dobri ne ve, ali je norice, pogosto nalezljivo virusno bolezen otrok, že prebolelo. Ko si mlajši, temu vprašanju ne posvečamo veliko pozornosti, saj pri otrocih ta bolezen običajno poteka blago, a ko smo starejši, postane to vprašanje spet aktualno, saj  so simptomi veliko hujši pri odraslih in več kot 10-krat večja možnost hujših zapletov kot pri otrocih.

Kaj storiti, če ne veste, ali ste norice preboleli?

Najprej se pozanimajte pri svojem osebnem zdravniku oziroma pri pediatru, ki ima v zdravstveni kartoteki zavedene vaše otroške bolezni. Lahko pa opravite tudi krvni test, s katerim določijo protitelesa proti virusu Varicella zoster, ki povzroča norice. Če nimate protiteles pomeni, da noric niste preboleli.

Za starejše od 12 let, ki niso preboleli noric, se svetuje cepljenje. Lahko se cepite samo s cepivi proti noricam (vativax) ali pa v kombinaciji z drugimi boleznimi – ošpicam, mumpsu, rdečkam, noricam (cepivo proquad).

Na portalu cepljenje.info strokovnjaki pišejo, da imajo tudi cepiva proti noricam nekaj neželenih učinkov. »Pogosto pride do bolečine in rdečine na mestu vboda. Na mestu vboda se lahko pojavi tudi noricam podoben izpuščaj. Pri posameznikih se občasno pojavijo tudi rahlo povišana telesna temperatura, okužbe zgornjih dihal, bruhanje in driska.«

Kdo se ne sme cepiti?

• cepiva proti noricam ne smejo prejeti nosečnice, po cepljenju pa ženska ne sme zanositi še en mesec;

• bolniki, ki imajo kakršno koli bolezen, ki vpliva na imunski sistem, se morajo pred cepljenjem temeljito posvetovati z zdravnikom zdravnik se bo glede na bolezen odločil o primernosti cepljenja;

• ljudje, ki imajo hujšo alergijo na katero koli sestavino cepiva ali pomožno snov (želatino, neomicin …);

• bolniki z levkemijo in krvnimi diskrazijami (motnjami v delovanju krvnih celic);

• bolniki s katero koli vrsto limfoma ali druge rakave novotvorbe, ki vplivajo na krvni in limfni sistem;

• bolniki, ki prejemajo imunosupresivna zdravila (vključno z velikimi odmerki kortikosteroidov);

• bolniki z aktivno nezdravljeno tuberkulozo.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije