REPUBLIKA SLOVENIJA - Upravne enote

<strong>REPUBLIKA</strong> <strong>SLOVENIJA</strong><br />

UPRAVNA ENOTA CELJE<br />

1. Kaj pomeni projekt e-VEM?<br />

Odgovor št. 1:<br />

Projekt e-VEM ali VSE NA ENEM MESTU je državni projekt , ki ga je razvilo Ministrstvo za<br />

javno upravo za poslovne subjekte (samostojne podjetnike posameznike, gospodarske<br />

družbe). Osnovni namen je, zagotoviti ustrezno informacijsko podporo gospodarskim<br />

družbam in samostojnim podjetnikom.<br />

Poslovni subjekt lahko preko državnega portala e-VEM opravi NA ENEM MESTU vrsto<br />

storitev elektronsko in sicer na dva temeljna načina:<br />

• samostojno od doma, preko spletnega dostopa, z uporabo kvalificiranega digitalnega<br />

potrdila ali<br />

• z osebnim obiskom na eni izmed vstopnih točk e-VEM, torej tudi na UE s pomočjo<br />

strokovnjaka, ki bo izvedel storitev s pooblastilom v njegovem imenu.<br />

Ker je portal e-VEM spletna storitev, je pogoj za uporabo portala:<br />

• računalnik z dostopom do interneta<br />

• za podpisovanje in oddajanje dokumentov mora brskalnik imeti nameščenega enega<br />

izmed podprtih digitalnih potrdil.<br />

Informacijska podpora portala e-VEM zagotavlja:<br />

• izvedbo različnih storitev za podjetnike na enem mestu<br />

• enotne postopke, ne glede na način vstopa uporabnika na portal e-VEM<br />

• vse informacije na enem mestu.<br />

2. Kje se nahajajo vstopne točke e-VEM?<br />

Odgovor št. 2:<br />

Na območju RS je na voljo preko dvesto vstopnih točk. Na območju <strong>Upravne</strong> <strong>enote</strong> Celje<br />

pa se vstopne točke e-VEM nahajajo na:<br />

• AJPES, Agenciji za javnopravne evidence in storitve<br />

• DURS<br />

• Upravni enoti Celje<br />

• OZS Območni enoti Celje<br />

• pri notarjih (za gospodarske družbe).<br />

Storitve so na vstopnih točkah e-VEM brezplačne, razen pri notarjih. Notar bo opravljeno<br />

storitev zaračunal, v skladu z notarskimi tarifami.<br />

3. Katere storitve lahko opravijo samostojni podjetniki na vstopnih točkah e-VEM?<br />

Odgovor št. 3:<br />

Vstopna točka e-VEM lahko opravi bodočim ali obstoječim podjetnikom naslednje storitve<br />

oziroma postopke, ki jih nudi portal e-VEM:<br />

• prijavo za vpis podjetnika v Poslovni register Slovenije<br />

• prijavo za vpis spremembe podatkov podjetnika v PRS pri AJPES<br />

Ljubljanska cesta 1, 3000 Celje, Telefon: 03 4265302 telefaks: 03 4265304, e-pošta: UE.Celje@gov.si<br />

e-naslov: http://upravne<strong>enote</strong>.gov.si/celje

---

• prijavo za izbris podatkov iz PRS<br />

• prijavo za vpis podatkov v Davčni register,<br />

• oddajo zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV, vendar le na izrecno željo<br />

stranke<br />

• prijavo zaposlenega v obvezno zdravstveno zavarovanje ob registraciji podjetnika<br />

(ZZZS)<br />

• prijavo otrok do 18. leta starosti v obvezno zdravstveno zavarovanje<br />

• oddajo vloge za pridobitev obrtnega dovoljenja pri OZS itd.<br />

4. Kako in na kakšen način je možno registrirati samostojnega podjetnika na Upravni<br />

enoti?<br />

Odgovor št. 4:<br />

Na vstopnih točkah e-VEM in tako tudi na UE, delujejo uslužbenci za pomoč pri izvedbi<br />

storitve, ki jih ponuja portal e-VEM. Državljani se z uslužbencem lahko posvetujejo in jih<br />

vprašajo za nasvet in pomoč (svetovanje).<br />

Bodoči podjetnik, ki se je odločil ustanoviti samostojno podjetje, se zglasi osebno na<br />

upravni enoti. Ob zaključku pogovora - svetovanja je po njegovem pooblastilu, v njegovem<br />

imenu, izvede dogovorjeno storitev, brezplačno. Bodoči podjetnik mora torej podpisati<br />

pooblastilo, s katerim pooblašča zaposlenega na vstopni točki, da v njegovem imenu izpelje<br />

izbrani postopek oz. storitev.<br />

5. Kaj potrebujem za registracijo samostojnega podjetnika ter kako dolgo traja?<br />

Odgovor št. 5:<br />

Bodoči podjetnik potrebuje za registracijo na vstopni točki e-VEM osebni dokument in<br />

davčno številko. Zaposleni na vstopnih točkah se trudijo opraviti storitev v najkrajšem<br />

možnem času, praviloma v istem dnevu.<br />

6. Ali moram urediti po registraciji še kakšne dodatne postopke, npr. na Davčni<br />

upravi, banki, AJPES, itd.?<br />

Odgovor št. 6:<br />

Bodoči podjetnik lahko na eni izmed vstopnih točki e-VEM opravi:<br />

a) vse storitve, ki jih nudi portal e-VEM, kar pomeni, da so mu vse storitve dostopne NA<br />

ENEM MESTU, npr. vpis podatkov v PRS pri AJPES, vpis v davčni register pri<br />

DURS, prijava v obvezno zdravstveno zavarovanje, itd.. V tem primeru mora sam<br />

zagotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za opravljanje dejavnosti pred pričetkom<br />

opravljanja dejavnosti.<br />

Lahko pa opravi<br />

b) le nekatere storitve, ki jih nudi portal e-VEM, npr. samo vpis podatkov v Poslovni<br />

register Slovenije pri AJPES. V tem primeru mora v roku 8. dni po vpisu v PRS opraviti<br />

še ostale storitve, t. j. vpis v davčni register, vpis v obvezno zdravstveno zavarovanje, itd.<br />

na eni od vstopnih točk e-VEM.<br />

7. Kdaj lahko začnem poslovati kot samostojni podjetnik posameznik?<br />

Odgovor št. 7:<br />

Samostojni podjetnik posameznik lahko začne opravljati dejavnost, ko je:<br />

• vpisan v Poslovni register RS pri AJPES

---

• izpolnil vse posebne pogoje za opravljanje dejavnosti, v kolikor te posebne pogoje<br />

določa poseben zakon.<br />

8. Ali je res, da lahko s 1. 2. 2008 registriram na UE tudi gospodarsko družbo in<br />

katero ter kaj potrebujem?<br />

Odgovor št. 8:<br />

S 1. 2. 2008 se lahko opravi registracija gospodarskih družb na vseh vstopnih točkah,<br />

in s tem tudi na UE.<br />

Različne pravnoorganizacijske oblike družb se lahko ustanovijo na naslednjih vstopnih<br />

točkah e-VEM:<br />

a) pri AJPES, DURS, UE, OZS OE, GZS: družba, ki je organizirana kot enostavna d.o.o.<br />

b) pri NOTARJU: družba, ki je organizirana kot d. n. o., k. d. ali d. d. in d. o. o.<br />

Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) se torej lahko izvede:<br />

• pri točki e-VEM (AJPES, DURS, UE, OZS, GZS), le če gre za enostavno d. o. o. ali<br />

• pri notarju, v vseh drugih primerih.<br />

Razmejitev pristojnosti za vložitev predloga za vpis ustanovitve d. o. o. je razvidna iz<br />

naslednjega:<br />

Pri eni od vstopnih točk e-VEM, torej tudi na UE je mogoče vložiti predlog za vpis<br />

ustanovitve enostavne d. o. o., če so izpolnjene hkrati torej kumulativno naslednje<br />

predpostavke:<br />

1. osnovni vložki se vplačajo samo v denarju (z nakazilom na bančni račun) in celoten<br />

znesek vložkov (najmanj 7.500 EUR) se vplača pred vložitvijo predloga za vpis<br />

ustanovitve<br />

2. družbena pogodba ali akt o ustanovitvi se sklene na obrazcu e-VEM, v katerem<br />

vsebine ni mogoče spreminjati in<br />

3. pri enoosebni d. o. o.: družbenik želi voditi elektronsko knjigo sklepov.<br />

Pri notarju je treba opraviti postopke v zvezi z ustanovitvijo v naslednjih primerih:<br />

1. glede vložkov: če nameravajo družbeniki vložiti:<br />

- stvarne vložke, npr. stroje, nepremičnine, opremo, ali<br />

- denarne vložke v skupnem znesku, ki presega 7.500 EUR, tako da bo del<br />

denarnih vložkov vplačan po vpisu ustanovitve v sodni register<br />

2. glede vsebine družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi (tudi, če nameravajo vložiti<br />

samo denarne vložke, ki se v celoti vplačajo pred vložitvijo predloga za vpis<br />

ustanovitve), če želijo družbeno pogodbo ali akt o ustanovitvi skleniti v obliki<br />

notarskega zapisa (zaradi dodatnih dogovorov ali drugih razlogov)<br />

3. glede oblike knjige sklepov (pri enoosebni d. o. o.): družbenik želi voditi pisno knjigo<br />

sklepov<br />

4. če nameravajo ustanoviti družbo, ki ni organizirana kot d. o. o., npr. družbo z<br />

neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali delniško družbo).<br />

V vseh teh primerih se opravi torej vpis gospodarske družbe pri notarju.

---

9. Kdaj lahko pričnem poslovati po izvedeni registraciji gospodarske družbe ter<br />

katere postopke moram še izvesti in na katerih organih?<br />

Odgovor št. 9:<br />

Stranka lahko izvede postopek registracije oziroma vpisa gospodarske družbe v<br />

sodni/poslovni register ter še vse ostale storitve, z osebnim obiskom na eni izmed<br />

povedanih vstopnih točk e-VEM oz. pri notarju. Poleg samega postopka vpisa v Poslovni<br />

register oz. Sodni register pa lahko pooblaščene osebe (referenti, svetovalci), na eni izmed<br />

vstopnih točk e-VEM, opravijo tudi ostale postopke, t. j. postopke za vpis v Davčni<br />

register, Obrtni register, prijavljajo potrebe po delavcu ter prijavljajo in odjavljajo zaposlene in<br />

njihove družinske člane v zdravstveno zavarovanje. Pristojni zaposleni na vstopnih točkah<br />

lahko gospodarskim družbam pomagajo tako z nasveti kot z izvedbo vseh storitev oz.<br />

postopkov preko spletnega portala e-VEM na enem mestu.<br />

Posebej je potrebno opozoriti, da je sistem e-VEM za gospodarske družbe financiran iz<br />

strukturnih skladov, t. j. iz sredstev EU.<br />

10. Kje je mogoče pridobiti potrdilo o živetju?<br />

Odgovor št. 10:<br />

Potrdilo o živetju se dobi na Upravni enoti Celje, Oddelku za upravne notranje zadeve. Za<br />

pridobitev potrdila se izpiše vloga s podatki o vlagatelju in odda na okencu (ni predpisanega<br />

obrazca) za poslovanje s strankami.<br />

Zahtevek za potrdilo o živetju mora vložiti oseba sama, ker se mora pred uradno osebo<br />

identificirati z osebnim dokumentom. Za izdajo navedenega potrdila nepokretnim osebam,<br />

pa se po predhodnem naročilu oglasimo na domu. Nekatere države, predvsem Nemčija,<br />

Francija imajo že natisnjene obrazce, tako, da se na obstoječi obrazec samo potrdi, da<br />

oseba še živi. Smisel teh potrdil je, da potrdimo, da oseba še živi in je še upravičena do<br />

pokojnine, zato morajo osebe same vložiti vlogo za izdajo potrdila. Takse ni!<br />

11. Kako in kje se prekličejo izgubljene listine in dokumenti?<br />

Odgovor št. 11:<br />

Državljan lahko od 1.10.2007 naznani pogrešitev/izgubo/krajo potne listine na katerikoli<br />

upravni enoti, med tem ko krajevna pristojnost za naznanitev pogrešitve osebne izkaznice<br />

še ni bila ukinjena, torej jo lahko državljan opravi samo na tisti upravni enoti, kjer ima stalno<br />

prebivališče. Naznanitev pristojnemu organu mora državljan opraviti v osmih dneh na<br />

obrazcu, ki ga dobi na Upravni enoti. Preklic, kot tudi vlogo za nov dokument, opravi<br />

državljan osebno pri pristojnem organu, za državljane mlajše od 18 let in tiste, ki niso<br />

poslovno sposobni, opravi to zakoniti zastopnik. Upravni organ na podlagi te naznanitve<br />

opravi preklic v Uradnem listu Republike Slovenije. Stranka lahko nato poda vlogo za nov<br />

dokument, ki se izdela po objavi v Uradnem listu. Strošek preklica je taksa v znesku 8,35<br />

€.<br />

12. Kako hitro dobim potrdila iz uradne evidence ( RMK, PMK, MKU, potrdilo o stalnem<br />

bivališču, potrdilo o skupnem gospodinjstvu, potrdilo o lastništvu osebnega<br />

avtomobila )?<br />

Odgovor št. 12:<br />

V kolikor je vloga stranke za izdajo potrdila popolna in je podatek vnešen v elektronski<br />

register (e-MR, e-RSP ali gospodinjsko evidenco), se potrdilo praviloma izda istega ali pa<br />

naslednjega dne od prejema vloge, najkasneje pa v roku 15 dni od prejema popolne<br />

vloge, kot je to določeno v 179. členu ZUPa. Isto velja za potrdilo o lastništvu osebnega<br />

avtomobila.

---

13. Kako se opravi sprememba bivališča?<br />

Odgovor št.13:<br />

Podlaga za prijavo stalnega in začasnega prebivališča je Zakon o prijavi prebivališča. Za<br />

prijavo stalnega prebivališča je pristojna upravna enota, kjer bo imela stranka prijavljeno<br />

stalno prebivališče. Rok za prijavo prebivališča je 8 dni po naselitvi.<br />

Za prijavo stalnega prebivališča posameznik potrebuje veljaven osebni dokument, opremljen<br />

s fotografijo in dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Kot<br />

dokazilo, se šteje dokazilo o lastništvu, najemna oz. podnajema pogodba ali pisno soglasje<br />

lastnika, pri čemer soglasja lastnika ni potrebno overiti. Če je nepremičnina, na naslovu<br />

kateri želi posameznik prijaviti prebivališče, vpisana v zemljiško knjigo, mu ni potrebno<br />

dokazovati lastništva nad to nepremičnino, saj te podatke pridobi organ po uradni dolžnosti.<br />

Vloga se lahko odda tudi elektronsko z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila. K vlogi<br />

se lahko pripnejo potrebne priloge.<br />

Za prijavo začasnega prebivališča so pogoji popolnoma enaki, kot pri prijavi stalnega<br />

prebivališča, velika ugodnost pa je, da začasno prebivališče lahko posameznik prijavi na<br />

katerikoli upravni enoti, ker je bila ukinjena krajevna pristojnost. Začasno se lahko<br />

posameznik prijavi za najmanj 3 mesece in največ za 1 leto. Za navedeni postopek ni<br />

predpisane upravne takse.<br />

14. Na kakšen način se opravi odjava stalnega in/ali začasnega prebivališča iz RS ?<br />

Odgovor št. 14:<br />

Stalno prebivališče posameznik odjavi pri upravni enoti, na območju katere ima prijavljeno<br />

stalno prebivališče, in sicer najpozneje tri dni pred odselitvijo.<br />

Pri odjavi stalnega prebivališča mora posameznik pristojnemu organu sporočiti naslov<br />

prebivališča v tujini, in sicer: državo, ulico in hišno številko oziroma naselje in hišno številko,<br />

ime in številko province ali kantona (če jih država ima), uradno kratico naslovne države,<br />

poštno številko in naziv naslovne pošte.<br />

Prijavo odhoda v tujino za čas, daljši od treh mesecev, lahko posameznik prijavi na katerikoli<br />

upravni enoti. Posameznik, ki je prijavil svoj odhod z območja RS, je svojo vrnitev dolžan<br />

prijaviti pristojnemu organu. Za navedeni postopek ni predpisane upravne takse.<br />

15. Kako morajo priložiti pri odjavi stalnega/začasnega prebivališča tujci ?<br />

Odgovor št. 15:<br />

Prijavno-odjavna obveznost tujcev, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje v Republiki<br />

Sloveniji, je povsem enaka kot za državljane Republike Slovenije. Tujec, ki želi prijaviti<br />

stalno prebivališče, mora imeti veljavno dovoljenje za stalno prebivanje. Za začasno prijavo<br />

pa se tujec lahko prijavi za največ 1 leto oz. do izteka dovoljenja za začasno prebivanje v<br />

Sloveniji.<br />

Stalno ali začasno prebivališče vedno prijavi tisti tujec z veljavnim dovoljenjem za<br />

prebivanje v Republiki Sloveniji, ki se želi prijaviti oziroma je spremenil naslov stanovanja<br />

oziroma se začasno nastanil v nekem naselju. Za navedeni postopek ni predpisane<br />

upravne takse.

---

16. Kje se pridobi orožna listina ?<br />

Odgovor št. 16:<br />

Vlogo za izdajo dovoljenja za nabavo orožja lahko vloži polnoletna oseba, ki želi nabaviti<br />

orožje za osebno varnost, lov, šport, zbiranje ali drug po zakonu upravičen razlog pri upravni<br />

enoti, na območju katere ima stalno prebivališče.<br />

Vlogo za izdajo dovoljenja za nabavo orožja lahko oseba pošlje upravni enoti po pošti<br />

oziroma jo vloži neposredno na sedežu upravne <strong>enote</strong>, kjer ima svoje stalno prebivališče. K<br />

vlogi za izdajo dovoljenja za nabavo orožja je potrebno priložiti tudi različna dokazila glede<br />

na vrsto orožne listine, ki jo želi pridobiti.<br />

Oseba, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za nabavo orožja, mora aktivno sodelovati pri zbiranju<br />

dokazil in pri nabavi prvega kosa varnostnega, lovskega ali športnega orožja v roku treh<br />

mesecev predložiti:<br />

Priloge, ki jih je potrebno priložiti za<br />

Varnostno orožje:<br />

• dokazilo, da je njena – strankina - osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za<br />

zagotovitev le – te potrebovala varnostno orožje (17. člen Zakona o orožju),<br />

• potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu, ki ga opravi pri pooblaščenem zdravniku<br />

(18. člen Zakona o orožju),<br />

• potrdilo, da je opravila preizkus znanja o ravnanju z orožjem, ki ga opravi pri pooblaščeni<br />

organizaciji ali da je opravila preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi, ki<br />

urejajo nošenje orožja v državnih organih, ali da je član lovske družine oziroma ima<br />

opravljen lovski izpit ali da je varnostnik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem<br />

v skladu s predpisi o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja<br />

(19. člen Zakona o orožju).<br />

Lovsko orožje:<br />

• potrdilo o članstvu v lovski organizaciji (17. člen Zakona o orožju),<br />

• potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu (opravi ga pri pooblaščenem zdravniku - 18.<br />

člen Zakona o orožju).<br />

Športno orožje:<br />

• potrdilo o članstvu v strelski organizaciji (17. člen Zakona o orožju),<br />

• potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu (opravi ga pri pooblaščenem zdravniku - 18.<br />

člen Zakona o orožju),<br />

• potrdilo, da je opravila preizkus znanja o ravnanju z orožjem, ki ga opravi pri pooblaščeni<br />

organizaciji ali da je opravila preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi, ki<br />

urejajo nošenje orožja v državnih organih, ali da je član lovske družine oziroma ima<br />

opravljen lovski izpit ali da je varnostnik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem<br />

v skladu s predpisi o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja<br />

(19. člen Zakona o orožju).<br />

Upravna enota pred izdajo dovoljenja za nabavo prvega kosa orožja preveri<br />

posameznikove osebne podatke, državljanstvo, podatke o morebitnem (po)teku<br />

kazenskega postopka in postopka o prekršku, o morebitni kaznovanosti in o morebitni<br />

uveljavitvi pravice do ugovora vesti po posebnih predpisih. Podatke preverja na podlagi 72.<br />

člen Zakona o orožju v obstoječih zbirkah podatkov ministrstva za notranje zadeve in<br />

evidencah, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljavci (Ministrstvo za<br />

pravosodje, sodišča, policija itd.).<br />

Ne glede na navedeno se dovoljenja za nabavo orožja ne izda osebi zaradi:<br />

• zadržkov javnega reda (15. člen Zakona o orožju),

---

• nezanesljivosti (16. člen Zakona o orožju),<br />

• uveljavitve pravice do ugovora vesti po posebnih predpisih (tretji odstavek 14. člena<br />

Zakona o orožju).<br />

Upravna enota izda osebi, ki že ima orožni list ali dovoljenje za posest orožja za lovsko<br />

ali športno orožje, istovrstno orožno listino za praviloma največ pet kosov lovskega ali<br />

športnega orožja, pri čemer se šteje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 14. člena<br />

Zakona o orožju (četrti odstavek 14. člena Zakona o orožju).<br />

<strong>Upravne</strong> takse se plačajo v skladu z Zakonom o upravnih taksah, uradno prečiščeno<br />

besedilo (Uradni list RS, št. 42/2007– v nadaljevanju ZUT-UPB3) in Zakona o spremembah<br />

in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 126/2007 v nadaljevanju: ZUT-<br />

G) in sicer:<br />

• za vlogo in izdajo dovoljenja za nabavo prvega kosa lovskega ali športnega<br />

orožja znaša upravna taksa 28,36 €, tarifna številka 16<br />

• oseba, ki že ima orožni list ali dovoljenje za posest za lovsko ali športno<br />

orožje, plača upravno takso v vrednosti 14,18 € za nadaljnjih pet kosov lovskega ali<br />

športnega orožja, tarifna številka 16. Za vsak nadaljnji kos orožja se plača polno takso.<br />

• za vlogo in izdajo dovoljenja za nabavo varnostnega orožja in drugega orožja znaša<br />

upravna taksa 42,54 €, tarifna številka 16<br />

• za vse vloge za izdajo orožnih listin se plača upravna taksa po tarifni številki 1, v višini<br />

3,55 €.<br />

17. Kaj potrebujem za izdajo nove delovne knjižice (slovenski državljan, tujec iz EU in<br />

ostali tujci)?<br />

Odgovor št. 17:<br />

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002) v 224. členu predpisuje delovno<br />

knjižico kot obvezen dokument, ki ga mora imeti delavec. V skladu s 15. členom<br />

Pravilnika o vsebini in načinu vodenja evidenc s področja zaposlovanja (Uradni list RS, št.<br />

85/2002, 45/2004) mora delovno knjižico zavodu za zaposlovanje predložiti tudi<br />

brezposelna oseba, ki se želi prijaviti v evidenco brezposelnih oseb. Osebi, ki ne namerava<br />

skleniti delovnega razmerja ali se prijaviti v evidenco brezposelnih oseb, ni potrebno pridobiti<br />

delovne knjižice.<br />

Delovna knjižica se izda državljanu RS, ki je izpolnil 15 let starosti, tujemu državljanu, ki<br />

ima delovno dovoljenje, in tujemu državljanu, ki za delo v Republiki Sloveniji ne<br />

potrebuje delovnega dovoljenja.<br />

Zahteva za izdajo delovne knjižice se vloži pri upravni enoti, pristojni glede na kraj stalnega<br />

prebivališča ali glede na sedež delodajalca, kjer delavec sklene delovno razmerje.<br />

K vlogi se priložijo naslednje priloge:<br />

- obrazec delovne knjižice oziroma potrdilo o plačilu materialnih stroškov za novo delovno<br />

knjižico<br />

- original ali overjeno kopijo šolskega spričevala ali potrdilo o diplomiranju, če diploma še ni<br />

bila izdana (potrdilo je veljavno le do izdaje diplome) ali overjeni prevod šolskega spričevala,<br />

pridobljenega v tujini<br />

- delovno dovoljenje in potno listino za tuje državljane (delovno dovoljenje za državljane<br />

tretjih držav, za katere velja omejitev na področju prostega gibanja delavcev).

---

Skladno s Sklepom o določitvi cene delovne knjižice (Uradni list RS, št. 125/2006), znaša<br />

cena delovne knjižice 2,24 eura. Navedeni znesek predstavlja le materialni strošek (ceno<br />

tiskanja) izdaje delovne knjižice, medtem ko je storitev izdaje delovne knjižice prosta<br />

takse.<br />

18. Kam in kako se vloži sprememba namembnosti parcele?<br />

Odgovor št. 18:<br />

Potrebno je razlikovati spremembo namembnosti parcele oz. spremembo vrste rabe<br />

zemljišča. Za spremembo vrste rabe zemljišča je pristojen organ geodetske uprave,<br />

postopek pa ureja Pravilnik o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru ( Ur.l. RS, št.<br />

SRS, št. 41/1982 … Ur.l. RS, št. 47/2006 – podaljšanje uporabe pravilnika ) in Zakon o<br />

zemljiškem katastru ( Ur.l. RS, št. ( Ur.l. SRS, št. 16/74 … Ur.l. RS, št. 47/2006 ).<br />

Opozoriti je potrebno, da sprememba namembnosti zemljišča, v kolikor je mišljeno, da se<br />

spremeni status zemljišča iz nezazidljivega v zazidljivo, ni mogoča, ne da bi poprej pristojni<br />

organ lokalne skupnosti - mestni ali občinski svet, zemljišče opredelil v ustreznih<br />

prostorskih aktih kot zazidljivo. V praksi se oba pojma mešata in ljudje napačno razumejo, da<br />

bo s postopkom pri pristojnem organu geodetske uprave za spremembo vrste rabe<br />

zemljišča, spremenili tudi njegovo namembnost iz nezazidljivega v zazidljivo.<br />

19. Kje lahko dobim sodnega prevajalca?<br />

Odgovor št. 19:<br />

Register oziroma imenik sodno zapriseženih tolmačev – prevajalcev, vodi Ministrstvo za<br />

pravosodje in je dostopen na spletni strani – http://www.mp.gov.si/si/zbirke_podatkov/ -<br />

V imeniku so vpisani vsi sodno zapriseženi tolmači in izvedenci za posamezno vrsto stroke s<br />

podatki o njihovem stalnem prebivališču ali sedežu, telefonsko številko in njihovim e-naslovu.<br />

Če dostopa do interneta nimate, se vedno lahko obrnete na Upravno enoto Celje in pri<br />

svetovalcu za stranke, okence št. 11, kjer boste dobili vse podatke, ki jih boste potrebovali.